Poimenovanje konopljinih sort je pogosto nepregledno in polno nejasnosti. Razlogi za to so dolga leta prohibicije ter prizadevanja žlahtniteljev, da bi izstopali med konkurenco. Eden najbolj značilnih primerov so sorte, označene z besedico kush. Ta se namreč lahko nanaša na gorovje Hindukuš zahodno od Himalaje, lahko pa tudi na legendarni OG Kush, vzgojen na Floridi v 90. letih prejšnjega stoletja.
Korenine sort, označenih kot kush, moramo iskati v gorovju Hindukuš, ki se razprostira na območju Afganistana, Pakistana in Tadžikistana. Od tam izvirajo gorske sorte, katerih semena so v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja v Ameriko prinesli popotniki, ki so se vračali s slovite poti Hippie Trail. Ta je vodila iz zahodne Evrope v Indijo ter na poti prečkala številne kraje z bogato konopljino zgodovino.
Iz dežele, obljubljene hašišu
Z vidika gojenja konoplje je Hindukuš zahtevno okolje. Gre za obsežno gorsko območje, za katerega so značilni suho podnebje, intenzivno sončno sevanje, kratka rastna sezona ter velike razlike med dnevnimi in nočnimi temperaturami. Hkrati je to območje dom ene najstarejših konopljinih kultur. Med Afganistanci se pripoveduje, da so bili prvi, ki so obvladali izdelavo presejanega hašiša. Po legendi jih je tej starodavni umetnosti naučil sufijski mistik Baba Ku.
Specifično okolje in stoletja tradicionalnega gojenja so lokalnim sortam vtisnili edinstveno podobo. V primerjavi s konopljo iz nižje ležečih območij so rastline nižje in hitreje dozorijo. Zaradi ponavljajoče se selekcije za hašiš imajo lokalne landrace sorte značilno vrsto socvetij in terpenski profil.
Ko so v 60. letih prejšnjega stoletja na območje Hindukuša po poti Hippie Trail prispeli prvi ameriški gojitelji konoplje, niso mogli spregledati drugačnosti tamkajšnjih rastlin. V primerjavi z domačimi sativami, ki so imele ozke liste, zrasle več metrov visoko in cvetele dolge mesece, so imele sorte iz Hindukuša široke liste, le redko so zrasle več kot dva metra in so uspele zacveteti v kratkem gorskem poletju. Da bi jih razlikovali od sativ, se je za novo vrsto sort uveljavilo poimenovanje indika.
Gojitelji konoplje so radovedna vrsta in ni trajalo dolgo, preden so v Ameriki začeli nastajati prvi križanci uvoženih indik in klasičnih ameriških sativ, kot so Haze, Eden Gold, Polly, Maui Wowie, Kona Gold, Matanuska Thunderfuck in Big Sur Holly. Iz tega obdobja prvih hibridov izvirajo sorte, kot sta Skunk #1 in Northern Lights.
Morda vas bo zanimalo: Skunk #1: Zgodovina najslavnejše sorte konoplje
Kako je nastal OG Kush
Čiste indike iz različnih območij srednje in južne Azije so pogosto poimenovane po kraju izvora, na primer Afghani, Pamir, Himalaya ali Kush, kar je verjetno izpeljano iz imena gorovja Hindukuš.
OG Kush je nastal s križanjem landrace sorte Hindu Kush z ameriško sorto Chemdawg, vzgojeno iz »bag seeda«, na začetku 90. let prejšnjega stoletja. Od kod izvira drugi del imena, je očitno – o pomenu kratice OG pa potekajo neskončne razprave. Akronim lahko pomeni Original Gangster, Ocean Grown ali preprosto Original.
Kako kush diši in kakšen je njegov okus
Poimenovanje kush je z leti postalo sinonim za značilen terpenski profil, ki ga povezujemo s to vrsto sort. Prvi vtis je intenziven in poln »gassy« vonjav po bencinu in terpentinu, dopolnjujejo pa ga note borove smole in citrusov. Osnova polnega okusa kushov spominja na prst in suh les s pridihom smole. Pri izdihu je v dimu mogoče zaznati poper z začimbami in rahlo skunkaste žveplene note.
Eden glavnih terpenov v sortah tipa kush je mircen, ki mu strokovna literatura pripisuje sproščujoče in analgetične učinke. Mircen terpenskemu profilu kushov daje zemeljsko, zaokroženo osnovo, ki se odlično dopolnjuje z dvema drugima terpenoma – limonenom in kariofilenom. Limonen dodaja vonj citrusov, pomaranč in limet, pripisujejo pa mu protistresno in anksiolitično delovanje. Kariofilen ima okus po črnem popru in klinčkih ter je izjemno zanimiv terpen. Je namreč agonist receptorja CB2 in lahko tako pomembno vpliva na vnetja, bolečino in odziv imunskega sistema, podobno kot kanabinoidi.
Morda vas bo zanimalo: Kako izbrati sorto glede na terpenski profil
Kateri kush je najboljši?
V katalogu HiSeeds boste našli na desetine različnih kushov, zato vam ob priljubljenosti te vrste sort zabave zagotovo ne bo zmanjkalo. Da bi vam nekoliko olajšali izbiro, smo izbrali tri naše najljubše kushe, ki jih nikakor ne smete spregledati.
Bubba Kush – Klasiko, ki se navezuje na ustvarjalca prvotnega kusha z imenom Matt »Bubba« Berger, bi moral vsaj enkrat preizkusiti vsak. Bubba Kush je nekoliko slajši od večine kushov stare šole. Kushov profil se tu prepleta s sladkostjo čokolade s pridihom kave.
Pure Kush – V Greenhouse Seeds so poskušali ustvariti sorto, ki bi bila čim bolj zvesta prvotnemu OG Kushu iz 90. let, in po našem mnenju jim je to uspelo. Oster terpenski profil, poln mircena, kariofilena, pinena in geraniola, vas bo dobesedno posedel in še dolgo ne boste vstali, kot se za pravi kush spodobi.
Herz OG – Neopazna poslastica španske semenske banke Exotic Seeds nas je presenetila v marsičem. Križanec dveh ikoničnih kushov, Larry OG in Kosher Kush, vas bo presenetil z donosom in nepopustljivim terpenskim profilom, polnim lesa, bora in sladko-kislih citrusov, poudarjenih s poprom.
Kushi so priljubljeni tako med žlahtnitelji kot gojitelji in obstaja jih ogromno. Na naš seznam se niso uvrstili samocvetoči kushi, CBD-kushi in cela vrsta preizkušenih sort. Vsaka sorta ima kaj ponuditi in vsekakor se splača preizkusiti čim več njih. Za dodatne nasvete in namige za gojitelje ter ljubitelje konoplje obiščite blog HiSeeds.