.png)
Z napredujočo legalizacijo konoplja postaja donosno blago. Razvoj novih sort je tako vse pogosteje v rokah znanstvenikov, ki se ukvarjajo z genetiko, in ne več podzemnih gojiteljev. Katere nove sorte so prinesle napredne metode žlahtnjenja konoplje in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?
Žlahtnjenje rastlin je staro toliko kot samo kmetijstvo. Njegove korenine segajo v udomačevanje prvih rastlin, med katerimi je bila tudi konoplja. Ljudje so jo začeli gojiti že na začetku kamene dobe, pred 12 000 leti. Že pred tisočletji so prvi gojitelji na svojih poljih začeli izbirati najboljše rastline, katerih semena so naslednje leto posejali.
Čeprav je bilo njihovo početje daleč od sodobnega žlahtnjenja, je bil cilj enak – pridobiti čim boljše rastline. Sodobni žlahtnitelji imajo v primerjavi z našimi predniki to prednost, da poznajo zakonitosti genetike in pri delu uporabljajo najsodobnejše znanstvene postopke. Zaradi tega se je v semenskih bankah v zadnjih letih pojavilo več novih tipov sort.
Hibridi F1
Čeprav semena hibridov F1 že zdavnaj niso več hit letošnje sezone, je bil njihov pojav pred nekaj leti prvi velik znak, da se industrija konoplje spreminja. Ustvarjanje prave sorte F1 namreč zahteva večgeneracijski žlahtniteljski program z velikim številom rastlin. Šele po spremembi zakonodaje v ZDA na začetku tisočletja, ko je vrsta žlahtniteljev prvič stopila iz sivega območja, so si semenske banke lahko privoščile nekaj takega.
Zakaj je ustvarjanje hibridnih sort F1 tako zahtevno? Hibridi F1 nastanejo s križanjem dveh stabiliziranih starševskih linij. Za njihovo pridobitev je običajno treba vzgojiti več generacij rastlin. To zahteva čas in denar.
Stabilizirane linije so močno homozigotne, z njihovim križanjem pa je mogoče pridobiti populacije skoraj identičnih rastlin z vnaprej predvidljivimi lastnostmi, v nasprotju s klasično fenotipsko variabilnostjo konoplje, pri kateri imajo lahko sestrske rastline istih staršev zelo različne lastnosti.
Poleg tega so pravi hibridi F1 polni hibridne vitalnosti. Ta nastane s križanjem dovolj genetsko oddaljenih populacij, zanjo pa je značilno, da so potomci bistveno vitalnejši, odpornejši in donosnejši od obeh staršev. Za gojitelje to pomeni, da bodo z novimi hibridi F1 pridelali več in lažje, zato ni presenetljivo, da so hitro pridobili svoje privržence.
Poliploidne konoplje
Naslednje področje žlahtnjenja, ki bo nedvomno vplivalo na prihodnost konoplje, je poliploidija. Večina rastlinskih vrst, vključno s konopljo, je diploidnih. To pomeni, da imajo dva kompleta kromosomov, po enega od vsakega starša. Poliploidne rastline imajo več kompletov.
Kako do tega pride? Poliploidija lahko v naravi nastane spontano, na primer znana sorta MAC1 je naravni triploid. Žlahtnitelji lahko poliploidijo sprožijo tudi umetno, in sicer s snovmi, ki motijo delitev celic. Prvi korak je ustvarjanje tetraploida s štirimi kompleti kromosomov. Z njihovo nadaljnjo prilagoditvijo nastanejo rastline s tremi (tri), šestimi (heksa) ali še več kompleti.
Preizkusite: OG Triploid Auto je povsem nova revolucionarna sorta, ki jo je ustvarilo podjetje Humboldt Seed Company. Zanjo je značilen tipičen terpenski profil kush, poln vonja po bencinu in borovcih z rahlim pridihom limete. Rastline dozorijo v 70–80 dneh od sajenja in so zaradi triploidnih genov odporne proti oprašitvi.
Poliploidnost se lahko pri rastlinah kaže v različnih zanimivih lastnostih. Triploidne rastline običajno ne morejo proizvajati semen. To se uporablja tudi pri žlahtnjenju drugih poljščin, ne le konoplje. Skoraj vse brezsemenske različice sadja in zelenjave so triploidne, ocenjuje pa se, da je do 60 % gojenih rastlin poliploidnih. Pri poliploidih je pogost tako imenovani „fenotip gigas“, pri katerem so rastline zaradi povečanih celic na splošno večje.
Semena poliploidnih sort se počasi začenjajo pojavljati v ponudbi semenskih bank, ki obljubljajo višje donose, večjo vsebnost učinkovin ali celo hitrejšo rast. Poliploidi so zanimivi tudi zato, ker bi se v njih lahko pojavljale še neodkrite spojine, ki jih pri klasičnih sortah ne najdemo.
Kaj nas čaka v prihodnosti?
Kot je razvidno, se žlahtnjenje konoplje od klasičnih metod pomika k sodobnim znanstvenim postopkom. Pri razvoju novih sort se že danes uporabljajo označevalci DNK za iskanje rastlin z želenimi lastnostmi. Novejše metode omogočajo tudi preprostejše testiranje ali celo spreminjanje funkcije posameznih genov.
Pričakujemo lahko, da prvi sorti, ustvarjeni s pomočjo tehnologije CRISPR oziroma genetskih „škarij“, nista več daleč. Tako bi lahko nastale po meri vzgojene super sorte z želenimi lastnostmi.
Vas zanimajo novosti iz sveta konoplje in zgodovina te čudovite rastline? Vse to in še veliko več najdete na blogu HiSeeds.