Delitev sort konoplje zgolj na indiko in sativo že zdavnaj ne ustreza znanstvenemu spoznanju, ki ga imamo o tej rastlini. Učinek konoplje je namreč tesno povezan z vsebnostjo terpenov, dišečih snovi, ki ustvarjajo njeno značilno aromo. Vonj rastline konoplje nam tako lahko o njenih učinkih pove več kot genetski izvor.
Čeprav so vse rastline konoplje genetsko sorodne in pripadajo eni vrsti, običajno govorimo o različnih sortah oziroma strainih. Ti se med seboj razlikujejo po videzu, hitrosti rasti ali dolžini cvetenja, pa tudi po kemični sestavi. Natančnejši izraz za kemično različne rastline konoplje je kemovar. Različni kemovarji se med seboj razlikujejo po vsebnosti kanabinoidov, pa tudi terpenov in drugih aromatičnih snovi, ki dajejo konoplji njen značilen vonj. Zato lahko različne sorte konoplje dišijo povsem različno.
Sodobne raziskave in izkušnje uporabnikov kažejo, da učinka konoplje ni mogoče pojasniti zgolj s kanabinoidi. Verjetno pri njem sodelujejo tudi terpeni in drugi metaboliti konoplje, ki delujejo sinergično skupaj s kanabinoidi. Za ta pojav se je uveljavil izraz entourage efekt in je verjetno razlog, zakaj so nekatere sorte težke in prizemljene, druge pa sveže in poživljajoče.
Terpeni lahko na primer spreminjajo prepustnost hematoencefalne bariere, modulirajo zaznavanje bolečine ali vplivajo na razpoloženje in tesnobo. Enak odmerek kanabinoidov lahko tako v različnih kemovarjih deluje pomirjujoče ali pa nasprotno rahlo stimulativno, prav glede na to, kateri terpeni ga spremljajo in v kakšnem razmerju so zastopani.
Marketinške oznake indika in sativa te raznolikosti zagotovo ne morejo zajeti. Da bi vam pomagali znajti se v paleti okusov in učinkov konoplje, smo konopne sorte razvrstili v več osnovnih terpenski družin, na katere lahko običajno naletite.
Zemeljsko zeliščne sorte (mircen)
Mircen spada med najpogosteje prisotne terpene v konoplji in njegov vonj je osnova značilne konopne arome. Vonj mircena spominja na vlažno prst z zeliščnimi podtoni hmelja, timijana in lovorjevega lista. Ta terpen najdemo poleg konoplje na primer tudi v mangu, klinčkih ali limonski travi.
Konoplja z visoko vsebnostjo mircena po sušenju močno diši po mošusu in ima značilen vonj, povezan s »oldschool« sortami. Sem sodijo na primer klasike Skunk #1 in Granddaddy Purple ali novejši Blue Dream, pa tudi večina klasičnih afganistanskih landrace genetik. Paleta dima teh sort je navadno težja s toplim do prizemljenim značajem. V izdihu se lahko včasih pojavijo rahli sadni ali začimbni podtoni, vendar je telo vedno izrazito zemeljsko z vonjem zelišč.
V strokovni literaturi je mircen omenjen kot terpen s potencialno sproščujočimi in analgetičnimi učinki, ki se lahko dopolnjujejo s kanabinoidi. Zemeljsko zeliščne sorte navadno delujejo pomirjujoče, povezano s telesno sprostitvijo in relaksacijo.
Citrusno začinjene sorte (limonen + kariofilen)
Limonen je terpen, prisoten v lupinah citrusov, in sortam konoplje daje vonj limone, pomaranče in limete. Kariofilen je seskviterpen (torej terpen, sestavljen iz treh izoprenskih enot) z značilnim začinjenim do lesnim vonjem, ki je v velikih količinah prisoten ne le v konoplji, temveč na primer tudi v črnem popru in klinčkih.
Citrusno začinjena kombinacija sodi med iskane terpenski profile. Tipični primeri so Super Lemon Haze ali Lemon Skunk in druge sorte iz družine Lemon. Med citrusno začinjene sorte lahko uvrstimo tudi Durban Poison ali nekatere bolj sadne kultivarje iz linije Cookies. Sorte z višjo vsebnostjo kariofilena se pogosto odlikujejo po pekočem dimu, ki spodbuja kihanje. Limonen se lahko izrazi kot svež vonj citrusov, lahko pa diši tudi po sladkih kandiranih limonah, kot je to na primer pri nekaterih fenotipih Amnesia Haze.
Predklinične študije opisujejo potencialni vpliv limonena na razpoloženje in zaznavanje bolečine, pripisujejo pa mu tudi anksiolitično in protistresno delovanje. Kariofilen sodi med farmakološko pomembne terpene, saj je agonist receptorja CB2 in lahko tako pomembno vpliva na vnetja, bolečino in odziv imunskega sistema podobno kot kanabinoidi, vendar brez psihoaktivnega učinka.
Cookies in druge desertne sorte (β‑kariofilen + humulen, linalool)
Osnovo terpenski profil linije Cookies običajno sestavlja kariofilen, dopolnjen s humulenom, ki je terpen z nežno začinjenim lesnim vonjem, ki ga najdemo na primer v hmelju. Pogosto je v desertnih sortah prisoten tudi linalool, ki ima sladko cvetlično aromo, in limonen, ki jim daje sadne tone.
Sorte iz družine Cookies se odlikujejo po kompleksnem terpenskem profilu in se lahko med seboj zelo razlikujejo. Prvotni predstavniki družine, kot so Thin Mint Cookies, Girl Scout Cookies ali Wedding Cake, močno spominjajo na sladko pecivo. Na drugi strani spektra stojijo sodobnejše sorte iz linije Cookies s sadnejšimi toni, kot sta Tropical Fruit Cake ali Mandarin Cookies. Za Cookies in vse sorodne straini je značilen gost dim, ki dobesedno napolni celotna usta z izrazitim sladkim okusom.
Kombinacija terpenov v sortah iz družine Cookies je povezana s pomirjujočim in sedativnim delovanjem. Linalool, ki je pogosto zastopan, je znan iz aromaterapije, kjer se uporablja zaradi svojih pomirjujočih in sproščujočih učinkov. Desertne sorte, kot že samo ime pove, veliko ljudi uporablja kot sladek zaključek po napornem dnevu.
Jasna glava (α- in β-pinen)
Alfa in beta pinen sta terpena z vonjem borovih iglic, smole in včasih z evkaliptusnimi podtoni. Poleg konoplje ju najdemo v iglavcih, rožmarinu ali baziliki.
Aroma sort z visoko vsebnostjo pinena je navadno ostra z izrazitim vonjem iglastega gozda in zraka po dežju. Tipični predstavniki te družine so G13 Haze, Jack Herer in Super Silver Haze, ki imajo vse izrazit smolnat vonj z »suhim« dimom. Med sorte z visoko vsebnostjo pinena lahko uvrstimo Arjan’s Strawberry Haze ali Pineapple Express, ki imata nekoliko slajši terpenski profil.
Pinen se v strokovnih študijah preučuje zaradi možnih nevroprotektivnih in protivnetnih učinkov. V aromaterapiji so iglasti terpeni povezani s čistilnimi in pojasnjujočimi učinki. Podobno lahko sorte z visoko vsebnostjo pinena vzbujajo občutke budnosti in zbranosti.
Zeliščne sorte (terpinolen)
Terpinolen je v konoplji povezan z zeliščnimi, cvetličnimi in smolnatimi toni, ki skupaj ustvarjajo vonj, kot bi odprli okno v spomladanski vrt. Ta terpen je prisoten na primer tudi v čajevcu, žajblju ali muškatnem oreščku.
Z visoko vsebnostjo terpinolena se odlikujejo predvsem sorte tipa Haze. Poleg tega lahko v kategorijo zeliščnih sort uvrstimo številne klasike iz amsterdamskih coffeeshopov, kot so Jack Herer, Trainwreck ali AK-47, ki imajo značilno »zeleno« aromo, ki spominja na sveže pokošen vrt.
Učinki sort, bogatih s terpinolenom, so pogosto opisani kot uravnoteženi, torej pomirjujoči in rahlo evforični brez močnega učinka na telo. O farmakološkem delovanju terpinolena za zdaj vemo malo, vendar so ga preučevali zaradi možnih sedativnih učinkov, novejša dela pa govorijo o potencialnih učinkih terpinolena pri nevropatski bolečini, ki jo povzroča kemoterapija.
Raziskave zadnjih let jasno kažejo, da preprosta delitev konoplje na sativo in indiko nikakor ne zajame širine njenih učinkov. Naše terpenski družine naj bi vam pomagale, da se boste lažje orientirali in sorte izbirali bolj premišljeno. Vendar pa ne pozabite, da gre za poenostavljen okvir in da nobena delitev ne more zajeti vseh možnih kombinacij terpenov in kanabinoidov niti možnih individualnih reakcij uporabnikov.
Viri:
Sommano, S., Chittasupho, C., Ruksiriwanich, W., & Jantrawut, P. (2020). The Cannabis Terpenes. Molecules, 25. https://doi.org/10.3390/molecules25245792.