Razlogov za gojenje konoplje je lahko veliko, vendar se večina ljudi za to plemenito dejavnost odloča zaradi edinstvenih spojin, ki jih ta rastlina vsebuje. Najbolj znani in najbolj iskani so nedvomno kanabinoidi, vendar še zdaleč niso edini. Katere so najpomembnejše snovi v konoplji in kaj o njih pravi znanost?
Do zdaj je bilo v konoplji identificiranih več kot 500 spojin – od tega več kot sto fitokanabinoidov (kanabinoidov naravnega izvora), več kot sto različnih terpenov, več kot trideset flavonoidov, fenoli, alkaloidi in druge snovi. Različne sorte konoplje imajo specifično sestavo teh snovi in se lahko zato med seboj bistveno razlikujejo.
Kateri kanabinoidi so v konoplji
Kanabinoidi so bili poimenovani po konoplji (lat. Cannabis), ker se v naravi pojavljajo predvsem v tej rastlini. V manjših količinah jih najdemo tudi v drugih vrstah, kot sta opojni poper in ehinaceja. Kanabinoidi delujejo na receptorje endokanabinoidnega sistema (CB₁ in CB₂) v našem telesu. Receptorji CB₁ se nahajajo predvsem v možganih in živčnem sistemu ter vplivajo na razpoloženje, spomin in zaznavanje bolečine. Receptorji CB₂ uravnavajo odziv imunskega sistema in vnetne reakcije. Prav delovanje kanabinoidov na receptorje ECS je vzrok številnih učinkov konoplje na človeški organizem.
V največjih količinah se v konoplji pojavljata dva kanabinoida – THC in CBD. Tetrahidrokanabinol (THC) ima psihoaktivne učinke, blaži bolečino in mu pripisujejo tudi druge pomembne zdravilne lastnosti. Kanabidiol (CBD) ne deluje omamno in je bilo dokazano, da je učinkovit proti epileptičnim napadom in tesnobi.
Ostale kanabinoide (CBG, CBN, CBC in druge) imenujemo minorne ali redke, ker se v konoplji pojavljajo v manjših količinah. To pa ne pomeni, da so manj vredni. Čeprav so naša trenutna znanja o farmakologiji minornih kanabinoidov skopa, številne klinične študije nakazujejo, da bi lahko imeli korist pri zdravljenju številnih bolezni, na primer nevropatske bolečine, nevrodegenerativnih bolezni, epilepsije, raka in kožnih težav.
Kateri terpeni in terpenoidi so v konoplji
Terpeni so spojine, ki so bistveni del rastlinskih eteričnih olj. Te hlapne snovi so odgovorne za značilen vonj številnih rastlin. Terpenoidi nastanejo z oksidacijo terpenov in so nekoliko manj hlapni ter pogosto imajo kompleksnejše okuse in aromo.
Če neka sorta diši po citrusih, je to zaradi vsebnosti limonena, ki ga najdemo v konoplji in tudi v limonini lupini. Podobno lahko konoplja vsebuje pinen (smola iglavcev), linalool (sivka) in več kot sto drugih terpenov. Poleg vsebnosti kanabinoidov je edinstvena sestava terpenov tisto, kar različne sorte ločuje med seboj.
Po študijah terpeni s kanabinoidi kažejo sinergijsko delovanje, ki ga imenujemo „entourage effect“ (spremljevalni učinek). Na primer pri mircenu (mango, bazilika, limonska trava) so bili dokazani sedativni učinki. Terapevtsko vreden je tudi beta-kariofilen, ki si je s svojo sposobnostjo vezave na receptor CB₂ prislužil oznako kanabimimetik, torej snov z učinki, ki posnemajo kanabinoide.
Kateri flavonoidi so v konoplji
Flavonoidi so pogosto spregledan del konoplje in se pojavljajo po celotnem rastlinskem kraljestvu. Te spojine dajejo barvo robidam, črnemu ribezu ali rdečemu zelju, njihovo ime pa izhaja iz latinske besede flavus – rumen.
Tako kot pri drugih rastlinah flavonoidi vplivajo na pigmentacijo konoplje. Intenzivno vijolična barva nekaterih sort je posledica flavonoidov, imenovanih antociani. Za konopljo sta edinstvena dva flavonoida – kanflavin A in kanflavin B, ki kažeta antiproliferativno delovanje in sta predmet znanstvenega raziskovanja. Drugi flavonoidi, ki se naravno pojavljajo v konoplji, so kvercetin, apigenin ali kaempferol.
Kateri alkaloidi so v konoplji
V konoplji sta bila odkrita dva spermidinska alkaloida. Leta 1975 je bil iz korenin konoplje izoliran prvi izmed njiju – cannabisativin. Kasneje je bila ista spojina pridobljena iz suhih listov in stebel tajske sorte. Leto po odkritju cannabisativina je bil izoliran drugi spermidinski alkaloid, in sicer anhidrocannabisativin, iz suhih listov in majhnih stebel mehiške sorte, gojene v Mississippiju.
Poleg zgoraj omenjenih snovi je bilo v rastlinah konoplje odkritih 42 nekanabinoidnih fenolov. V naravi te spojine proizvajajo rastline in mikroorganizmi, včasih kot odziv na napad patogenov, žuželk, UV-sevanja ali poškodbe. Ker se fenoli pojavljajo v živilih in rastlinah, ki se uporabljajo v tradicionalni medicini številnih kultur, je njihovo delovanje na človeški organizem predmet znanstvenih raziskav.
Druge preverjene informacije o konoplji in nasvete za gojitelje ter zbiratelje semen najdete na blogu HiSeeds.
